Britanski tednik The Observer je pred kratkim objavil seznam 15-ih spletnih mest, ki so spremenila svet. eBay.com, wikipedia.com, napster.com, youtube.com, blogger.com, friendsreunited.com, drudgereport.com, myspace.com, amazon.com, slashdot.org, salon.com, craigslist.org, google.com, yahoo.com, easyjet.com. Kaj ko bi, kar tako čez palec, sestavili en podoben seznam slovenskih spletnih mest. Več »
Po treh mesecih nišarjenja se moj dnevni zaslužek že redno vzpne med pet in deset dolarjev, prejel sem Googlovo pošto s PIN-om in že pričakujem prvi ček, 209.61 $. Več »
Internetni maniaki kaj hitro zapademo v spletno kratkovidnost. Ideje iščemo samo na internetu, samo s pomočjo tehnologij, pozabimo pa, da je tam zunaj resnični svet in da je uspešnost vsakega posla odvisna SAMO od tega, kako dobro zadovoljimo neko potrebo.
Na to opominja blog uncommonbusiness, kjer na primer izvemo, da obstaja milijon$ki trg celo za posnemovalce božička! ;)
Če menite, da imate idejo ali temo, ki bi lahko dobila krog pristašov, se lahko kaj hitro lotite postavitve svoje lastne skupnosti - S pomočjo odprtokodnih rešitev lahko tehnično podlago za forum vzpostavite že v nekaj minutah. V spodnjih vrsticah si preberite nekaj nasvetov in usmeritev za to, da bo tudi vaša skupnost zaživela. Celoten članek (pdf)
Zapeljevanje je beseda, ki je človek na prvi pogled morda ne bi uporabil v povezavi z računalniškim okoljem ali spletnimi stranmi. Toda dejstvo je, da je večina od nas že bila kdaj zapeljana preko vseh možnih medijev. Z večjim ali manjšim uspehom nas ves čas zapeljujejo filmi, glasba, TV-oglasi, plakati ob poti, embalaža s trgovinskih polic … in seveda tudi spletni uporabniški vmesniki. Celoten članek o spletnem zapeljevanju (pdf)
Pogosta dilema spletnih ustvarjalcev je, ali naj informacije zgolj pametno strukturiramo in ustvarimo vmesnik, ki so ga uporabniki na spletu že vajeni uporabljati ali pa naredimo kreativni zasuk in ustvarimo povsem novo izkušnjo, ki se bo obiskovalcem ostro zarezala v spominske celice. Članek o uporabnosti, kreativnosti in spletni zgodbi (pdf)
V vse bolj profesionalnem svetu ustvarjanja spletišč, e-poslovnih aplikacij ter sto in enega e-orodja, smo v zadnjih letih priča vse ostrejši specializaciji. Še pred kratkim je bilo običajno, da aplikacijo ali spletišče izdela en sam človek, zadnje čase pa je vedno bolj prisotna zavest, da je za kakovosten nastop v e-svet potrebnih mnogo več znanj, kot jih lahko premore en sam človek. Članek o poklicu informacijskega arhitekta (pdf)
