Že res dolgo časa nisem nič res pametnega napisal. Ko hočem nekaj napisat, malo posrfam, pa takoj ugotovim, da je že vse bilo povedano. In potem raje več berem in manj pišem. Tokrat sem se odločil, da ošvrknem svojo statistiko in, predvsem za novejše bralce, iz naftalina potegnem 10 svojih najbolj obiskanih objav.
Reciklaže vredni so očitno naslednji:
- /atomik-harmonik-slike/
- /mitja/google-adsense-nisarjenje/
- /pisanje-za-splet/
- /postani-sourednik-enciklopedije-wikipedija/
- /spletna-mesta-ki-spreminjajo-svet/
- /prihaja-splet-20/
- /wordpress/
- /je-cesar-oglasevalec-gol/
- /blagovna-znamka-branding/
- /15-spletnih-mest-ki-so-spremenila-splet/
Prvi na lestvici prepričljivo vodi … Post o dveh svetlolasih mladenkah je na moj blog zanesel že skoraj 30.000 (!) obiskov. Več kot 100 se jih zgodi vsak dan, predvsem iz iskalnikov Najdi.si in Google.
Če bi ves čas optimirano blogal o brezveznih temah, kot so PožaReport, Nina Osenar, BigBrother ipd., bi z lahkoto ujel nekaj desetisoč dnevnih obiskovalcev, s Toboadsi ali Adsensi pa zaslužil kar nekaj soldov.
In ker je tako enostavno reciklirati najnovejši trač, mnogi nišarijo tako, da na blog enostavno prepisujejo kar iz Tabloidov. Sploh ni važna kakovost pisanja ali zanesljivost informacije - če pišeš totalne izmišljotine o Paris Hilton in Britney Spearce, si zadel terno.
A kaj bi s tem.
Imam raje manj bralcev, pa tiste zveste. ;)
Mogoče se pa lotim postavit blog samo o tem :D
popolnoma ista situacija je pri meni, z razliko iskanih besed jasno :) in ravno to je tudi razlog, da sem zadnje case precej anemicen kar se pisanja tice, nekako nocem biti tracarski vir popolnoma nepomembnih informacij …
ne recem pa da ni dobro uporabiti tako pridobljenega znanja na kaksnem projektu, kjer ciljas ravno na take in podobne rezultate :)
Prva faza bloganja je bila pri meni: jaz pišem … in čez nekaj čas sem ugotovil, da par ljudi to bere in pridem v naslednjo fazo Za koga pišem in kaj mu to pomeni. In Ali smem zapravljati njegov čas? Ker če zapravljam njegovega, nima smisla in s pisanjem zapravljam tudi svojega. :D
Zaradi nesrečnega prevoda Spletni dnevnik se mnogim slovenskim blogerjem zdi, da je blog osebni dnevnik in dolgo ostanejo v prvi fazi :D Blogajo o vsem, kar srečajo, kar vidijo na tv ter o vsem o čemer imajo mnenje. Nablogajo linke, ki se jim zdijo ok, pa šale, ki se jim zdijo smešne …
Kje je tu sploh smisel in napredek? Za koga ima takšna povprečna mešanica vrednost? Mogoče pa samo sledimo slovenski navadi, biti tausendkunstler (mojster za vse).
Prepričan sem, da če želi bloger biti berljiv in bran, mora imeti neko jasno smer, ki nikakor ni: malo poberem tu in malo tam in to je to.
Za zabavo grem na YouTube, po fotke na Flickr, za učenje na Kiberpipo in Videolectures.net. Zakaj pa spremljam Janezov, Davidov, Mitjev blog?!
Hej Mitja, hvala lepa za idejo (torej, da bom tudi jaz objavil nekaj takega), no, res pa je, da že sedaj linkam moje najbolj popularne objave pod sekcijama “Best-of-1″ in “Best-of-2″v levem sidebar-u, pri čemer je eno lista najbolj obiskanih in drugo najbolj komentiranih objav na mojem blogu. Jah, to namreč ni najbolj razvidno iz samih linkov, skratka moraš z miško “hover-at” čez link, da vidiš kaj je kaj oz. pod katero sekcijo kaj spada.
Tadej
Hm. Če moraš uporabnike takole naučit uporabljat, potem tega zelo verjetno ne uporabljajo in je boljš, da tega nimaš. :/