mitjamavsar

Pri programih, sistemih in aplikacijah smo povsem vajeni verzioniranja. Zato se morda se sprašujete, kdo za hudiča si upa prilepiti številko različice svetovnemu spletu? No. Odkar je pojem prvikrat izustil neki spletni strokovnjak, se o tem res veliko govori.

Portali in spletni blogi o spletu so polni debat o aplikacijah, ki naj bi naznanjale trend k drugačnemu spletu, ki ga ne sestavljajo več posamezne spletne strani, pač predvsem množica aplikacij, ki delujejo na podlagi prepletenih podatkov z množice spletnih mest.

Zakaj torej gre?

V spletu 1.0 je majhno število piscev ustvarjalo posamezne spletne strani za veliko število uporabnikov. Splet so sestavljali posamezni ločeni dokumenti, ljudje pa so se navadili, da gredo po informacijo neposredno na spletno mesto nekega podjetja ali organizacije.

Sčasoma je spletno objavljanje postalo tako enostavno, da so ljudje začeli spletne vsebine redno objavljati, in ne le brati, kar so drugi napisali. Do danes, ko si lasten spletni dnevnik (blog) ureja že skoraj vsak računalniško pismen osnovnošolec, pa je na vsakem področju naspletnjenih že toliko vsebin, da nikakor ne moremo obiskati in prebrati vseh relevantnih spletnih mest.

Rešitev tega preobilja spletnih vsebin prinašajo aplikacije z značilnostmi Spleta 2.0. Gre za aplikacije, ki jih uporabniki uporabljajo drugače. Gre za aplikacije in vire podatkov, do katerih uporabniki dostopajo brez da bi sploh obiskal spletno mesto od koder podatki izvirajo. Podatki se v spletu 2.0 pojavljajo v takšni obliki in na tistem mestu, kjer bralec to hoče ali pa so poljubno (pre)urejeni v popolnoma drugačnem kontekstu in v povezavi z drugimi informacijami.

Primeri spletnih servisov 2.0

Da bo vsaj približno jasno, zakaj pri stvari gre, poglejmo nekaj primerov:

• Amazon, največja knjigarna na svetu, ponuja vsakomur, da prodaja njihove produkta. Ne zanima jih, kako bo svojo knjigarno oblikoval, niti jih ne zanima, katere knjige bo prodajal … Vsak, ki to želi, lahko na svojem spletnem mestu za določeno provizijo popolnoma po svoje uporabi sveže podatke o amazonovih knjigah. Primer je amazon Lite - nekomu se je zazdelo, da je Amazonova trgovina prekompleksna, pa je ustvaril preprostejšo različico.
• Google Maps (maps.google.com), interaktivni zemljevidi in natančen satelitski posnetek planeta, ki ga lahko vsak razvijalec spletnega mesta vključi v svoje mesto in z njim nazorno prikaže poljubne podatke. Primer uporabe je www.chicagocrime.org - prikaz podatkov o kriminalnih dejanjih v mestu Chicago. Slika prikazuje lokacije vlomov v zadnjih treh mesecih.
• Posamezniku prilagojena vstopna stran (www.google.com/ig), priložnost, da si sami oblikujete svoj spletni vstopni portal. Uporabnik na sliki ima nastavljen prikaz zadnjih devetih novic časnika Delo, zadnjih štirih vesti s 24ur.com, zadnjih devetih elektronskih sporočil ter aktualnosti s štirih različnih blogov.
• Najdi.si Novice (http://novice.najdi.si). Servis, kjer lahko na enem mestu spremljate objave pomembnejših slovenskih medijev. Preverite lahko več novic istega dogodka in na primer ugotovite, kateri medij je novico objavil hitreje in bolj kakovostno.

Ločitev strukture, oblike in vsebine

Splet druge generacije zahteva upoštevanje najnovejših tehničnih standardov. Oblikovanje s pomočjo tabel in animiranih gif datotek se je s prihodom teh aplikacij dokončno uvrstil v zaprašeni del spletne zgodovine. Standard spletnega oblikovanja je že nekaj časa CSS označevanje, stilne datoteke, s katero na enem mestu določimo prav vse oblikovne komponente spletnega mesta. Ta ločitev poenostavi oblikovanje, olajša namestitev sistemov za upravljanje vsebin in hkrati omogoči osredotočenje na vsebino spletnega mesta.

Vsebino v dobi Spleta 2.0 je treba strukturirati tako, da je mogoče tržiti in »prodati« tudi le del informacij spletnega mesta in ne le celega spletnega mesta, kot je bilo to običajno v spletu prejšnje generacije. Ključno je programiranje kakovostnih spletnih aplikacij, zagotovitev urejavalnika vsebin, ter nenazadnje, ustvarjanje vsebin! Dobri ustvarjalci vsebin, ki se znajdejo v spletnem okolu, postajajo vse bolj pomembni.

Avtor, prostor in oblika se umikajo vsebini

V spletu 1.0 se je komuniciralo spletna mesta v celoti, saj so bila zgrajena statično, povsem po vzoru tiskanih brošur. Zelo pogosto je bila edina vsebinska sprememba teh spletnih mest njihov nastanek! Dandanes spletna mesta brez rednih zanimivih sprememb dosegajo izjemno nizko število obiskov, nepomembna pa se zdijo tudi iskalnikovim robotom.

Eden glavnih ciljev lastnikov spletnih mest prve generacije je bil čimdlje zadržati obiskavalca in nanj kar najhitreje napraviti učinkovit vtis. Spletna mesta so se zato izjemno trudila z oblikovanjem in animacijami.

Običajna strategija je bila

1. Oblikuj lepo spletno mesto s privlačno uvodno stranjo in
2. Ustvari spletni oglas, ki od prinaša promet na tvojo stran.

Po novem je stvar drugačna.

Vedno več je naprednih uporabnikov, ki točno vedo kaj hočejo in to hočejo takoj. Oglasov ne gledajo in ne berejo, zaupajo le nedovisnim povezavam spletnih iskalnikov in portalov, hkrati pa znajo na različne načine povsem obiti obliko spletnega mesta. Uporabniki prikazovalnikov RSS lahko na primer povsem po svoje prikrojijo pogled na elemente našega spletnega mesta.

Tovrstnim spletnim uporabnikom, ki jih je vedno več, je vsebina postala tako zelo pomembna, da sta tako vir informacije, kot njegova oblika, skoraj povsem izgubila pomen.

Informacije imajo v spletu 2.0 prosto pot. Isti podatek je lahko hkrati uporabljen na 100 različnih spletnih mestih in vsakemu uporabniku prikazan v prilagojeni obliki. Bolj kot lokacija informacij in njihovo avtorstvo je zato postala pomembna vsebina. Spletna mesta 2.0 svoj uspeh gradijo tako, da ves čas raziskujejo, katere vsebine obiskovalce zanimajo, nato pa te vsebino prikazujejo kjerkoli na spletu je to mogoče. Če so informacije res kakovostne, jih niti ni treba »prodajati«, pač pa se upravljalci spletnih mest sami oglasijo s prošnjami za njihovo uporabo.

Uspeh je v rokah uporabnika

Zdi se, kot da uporabnik še nikoli ni bil tako močan. RSS dostop, mobilni internet, televizija TiVo in mnoge druge sodobne tehnologije so povzročile revolucionarne spremembe. Uporabnik si sam poljubno izbira trenutek in obliko, v kateri se mu bo prikazal nek podatek ali pa na primer film.

Dober primer je navigacija spletnega mesta. Spletne analize v zadnjem času kažejo opuščanje navigacijskih poti, ki jih je predvideval spletni načrtovalec. Vedno večji delež uporabnikov na posamezno spletno stran prispe iz povezav na portalih, iskalnikih in ostalih agregatorjih vsebin. Ker se delovanje spletnih mest vedno bolj odvisno od baz podatkov, je v prihodnosti mogoče pričakovati vedno več navigacij, ki se samodejno oblikujejo na podlagi vsebin in pretekle uporabe.

Zametek tovrstne navigacije so na nek način googlovi tekstualni oglasi (storitvi AdWords in AdSense), ki se prikazujejo na podlagi prikazane vsebine. V storitvi Gmail se na primer prikazujejo ob vsebini e-pošte:

• Ko mi je prijatelj poslal šalo na temo avtomobila mercedez, so se mi ob njegovem elektronskem sporočilu izpisali oglasi za popust pri nakupu avtomobila znamke Mercedes.
• Ko sem se po elektronski pošti dogovarjal za gostovanje nekega spletnega mesta, so se mi ob strani pojavili trije konkurenčni oglasi ponudnikov prostora.

Zanimiv pristop, ki uporabniku pravo stvar ponudi ravno takrat, ko jo išče, o njej razmišlja, bere ali piše.

In kaj ukreniti?

Čimprejšnje spremembe v našem spletnem delovanju so nujne. Uporabnik ni več zgolj kralj, ampak postaja razvajen princ, ki pričakuje spletni servis s kakovostnimi informacijami, ki so na njegov klik in samo zanj v trenutku zbrane iz vsega sveta.

Vse kaže, da bodo v prihodnosti uspešna in obiskana resnično interaktivna spletna mesta. Ustvarjati bo treba takšne spletne storitve, ki prikazujejo bogate informacije izključno po meri uporabnika. Zapolniti bo treba informacijske niše in po okusu ciljne skupine namešati koktejl iz pravih informacij. Samostojne spletne aplikacije bo treba zavoljo večje uporabnosti povezati z oddaljenimi bazami, ter nenazadnje, resno se bo treba lotiti vsebin in držati pesti, da konkurenca tega ni storila že prej in bolje. Preproste, povezane in učinkovite spletne storitve.

Splet 2.0 ni bav bav, ampak le dokaz, da se internet razvija. Postaja pametna, samoučeča platforma, ki vse bolj posluša uporabnika.