Oglaševalci v svojih predavanjih ponavadi razkazujejo svoje projekte in pogosto že po petih minutah postane jasno, da predavajoča oseba že vsaj pet let ni imela časa, da bi prebrala kakšno resno čtivo. Tovrstno ignoranstvo oglaševalcem precej zamerim, saj se ravno zato celotni komunikacijski panogi pogosto pripisuje meglenost in “bullshitting”.
Trenutek, ko v naši glavi nastane ideja, ponavadi pripišemo nekakšni magiji, osebni kreativnosti ali srečnemu trenutku. Mazzini je stopil korak globlje in je pojasnil nekatere psihološko-antropološke vidike. Predavanje sem ocenil s 5 in si naredil nekaj zaznamkov o pojmih, ki jih prej še nisem slišal. (Vsaj ne v tako prepričljivi obliki!)
Zrcalni nevroni
Sesalci smo nagnjeni k posnemanju. Posnemamo bitja v naši bližini, na primer mamo. Od tod tudi slavni volčji otroci in Mawgli. Kar “posnamemo” do našega petega leta oblikuje velik del naše osebnosti. Miha je pojasnil zanimiv primer otroka, ki so ga starši vzgajali kot papigo, med papigami in je postal papiga. V potrošniški družbi zrcaljenje opazimo na primer v oblačenju po zadnji modi.
Procedure
Mazzini je razložil primer moškega, ki se je v življenju serijsko zaljubljal. Oženil se je, ji naredil otroka in ko je bil otrok star tri leta, je začutil ljubezen do naslednje ženske. Tako je po istem principu z več ženskami ustvaril več otrok in jih vedno po treh letih zapustil … Vzrok za njegovo vedenje je v ponotranjeni proceduri. Tega moškega in njegovo mamo je oče zapustil pri njegovih treh letih. Čustva so mu nekako velela, da se pri otrokovi starosti treh let zaljubi in odide.
Razumsko in limbično delo možganov
Najboljše ideje so nekje med razumskim in limbičnim delom. Ideja pride iz limbičnega dela, razum jo ujame in strukturira. Med spanjem se možganska skorja ukvarja sama s sabo. Sanje so na primer izrazito limbične, takrat lahko opazujemo naš limbični, kreativni del. Tudi sam imam podobno izkušnjo, kot jo je opisal Mazzini: Če zvečer svojim možganom jasno zastavim kakršenkoli problem, malce pomeditiram in zaspim, me zjutraj zelo verjetno že čaka rešitev, ki jo z razumskim razbijanjem glave ne bi odkril nikoli.
Droge in kreativnost
Znanstveniki si niso edini, ali substance pospešijo kreativnost. Gotovo je, da nam vzamejo strukturo in omogočijo izlet razmišljanja v nepredvidene smeri. A v skoraj vsaki od teh smeri nam zmanjka strukture, da bi lahko ustvarili kaj res koristnega. Droge v primeru resnega kreativnega dela ponavadi znižajo kriterije in ne zvišajo kreativnosti. Zato, ko boste naslednjič imeli občutek, da ste izjemno kreativni v “nejasnem” stanju, posnemite debato, recimo na diktafon. Naslednji dan boste verjetno ugotovili, da vas je občutek varal. :)
Za konec nas je še pozabaval z zavajajočimi zaznavami.
Preden nadaljujete z branjem, v gornjem videu natančno preštejte, kolikokrat si belo oblečene osebe podajo žogo. Za orientacijo vam povem, da je pravilni odgovor nekje med 10 in 15. Več pa v komentarjih … ;)
Popularity: 10% [?]
TED je ravno objavil fascinantno predavanja Jill Bolte Taylor na temo delovanja možganov in spoznanj, katerih je bila deležna med preučevanjem lastne(!) možganske kapi. Jillino predavanje - za katerega je požela huronski aplavz na letošnji konferenci - je resnično vredno ogleda. Pa čeprav traja celih osemnajst minut ;-)
Videl sem Jill. Definitivno a must see!
Sicer pa glede gornjega videa. Če se osredotočimo na štetje podaj, spregledamo, da se je vmes čez kader sprehodila gorila .. To vidimo šele, ko video pogledamo drugič.
Podobne trike uporabljajo čarovniki ali pa na primer znani Derren Brown.
Tale je na temo advertisinga: http://www.youtube.com/watch?v=ZyQjr1YL0zg
Tale je pa o plačevanju s papirjem: http://www.youtube.com/watch?v=3Vz_YTNLn6w
Hja, na žalost video (link) več ne dela.
Je pa zanimiv članek, čeprav rahlo dvomim o primernosti posploševanja raznoraznih primerov učenja, ki v izjemah morda res držijo, dostikrat pa tudi ne.
Volčji otroci so zgodba zase, ki so jo že številni antropologi diskreditirali.
Primer moškega, ki je iskal novo partnerko, ko je njun otrok bil star 3 leta mi ni preveč verodostojen, saj ga ne moremo posplošiti oz. ga zlahka ovrženo z nasprotnim primerom.
Glede reševanja problemov v spanju bi se strinjal.
Droge pa itak zavajajo, kako smo kreativni in so malokdaj vzrok za “uporabno” kreativnost, čeprav pa lahko sprostijo človeka, da se je sposoben usmeriti k problemu. Čeprav znanstvenega dokaza za to ni in ga verjetno tudi ne bo (ker ne bomo rešili javno debate, kaj storiti, če nekaj, kar škodi telesno in mentalno pravzaprav dviguje plačo ali vrednost delnice).
Kreativnost in delovanje možganov je zelo individualna in trenutna reč in le malo argumentov je, ki jih lahko posplošimo.
Seveda ne smemo pustit vsega naključju ali se preveč zanašati na tehnike iskanja idej. Lastna presoja je najboljši odgovor. Moramo pa tudi zazreti sami vase in se sprijazniti s tem, koliko smo dejansko kreativni (in tukaj po mojem mnenju ne pomagajo kaj dosti podobni članki, ki jih beremo). Včasih tudi najbolj starokopiten birokrat preseneti z izjemno kreativno rešitvijo :)
Borut
Hvala za komentar, Borut.
Gornji članek niti ne želi povzeti predavanja. Kvečjemu sem natresel par stvari, ki so mi bile všeč. Vse skupaj je predstavil veliko bolj suvereno in skozi zgodbo, kot jaz v svojem prispevku.
Volčji otroci dokažejo, da ljudje posnemamo soljudi. Še najbolj na začetku našega življenja.
Moški po treh letih je zanimiv primer procedur in se ga komot posploši. Pri sebi pogosto opazimo napake in načine razmišljanja, ki smo jih “posneli” še kot zelo mladi. Vsaj pri sebi lahko komot rečem, da drži … značajske poteze, načini reševanja težav, sproščenost, partnerski odnosi … vse to zelo posnamemo od staršev oziroma volkov, če so nam model posnemanja volkovi.
Otroci ločenih staršev se pogosteje ločujejo. Otroci depresivnih staršev imajo pogosteje depresije. Otroci uspešnih staršev sprejemajo bolj prave odločitve in pogosteje postanejo uspešni … Ne moreš reči, da se procedur ne da posplošit.