mitjamavsar

Ko sem bil še poreden mulc, sem v skrivnostni škatli pod sestrino posteljo odkril neko knjigo. Njen dnevnik. Zadeva me je mikala, odprl sem ga in začel brati. Vsebina se mi je zdela trapasta in imel sem strašno slabo vest, saj zapisi niso bili namenjeni meni … Najstnica je moj vdor v zasebnost odkrila in temu primerno pobesnela, jaz pa sem sprejel vzor in kmalu zatem začel osebne misli zapisovati v podobno skrivnostno knjigo.

Tekla so leta, vmes so odkrili internet in februarja 2004 sem postavil svoj blog. Zavedal sem se, da je zadeva javna in prav nič podobna osebnemu dnevniku.

Opazoval sem številne bloge

Tuji blogi, ki sem jih takrat spremljal, niso razkrivali avtorjevih intimnosti, pač pa v zapisih raziskovali točno določeno tematiko in mi podajali znanje. Za razliko od sestrinega dnevnika so bili namenjeni meni.

Spremljal sem vedno več blogov in vsak trenutek sem vedel, kaj točno mi kateri ponuja. En bloger mi je na novo odpiral marketinška obzorja, drugi je vedel vse o iskalniškem pozicioniranju, tretji je znal s karizmatičnim humorjem začiniti sicer dolgočasne strokovne teme (npr. Zeldman) …

Ključno pri odločitvi za spremljanje posameznega blogerja je bilo, da zna pisati zame! Komur je to uspelo, sem ga v brskalniku in svoji glavi shranil med priljubljene. Zapomnil sem si tržno znamko in njeno obljubo: Pri blogerju X dobim Y.

Blog ni spletni dnevnik

Res bi rad vedel kdo je “blogu” prvi rekel “spletni dnevnik”. Ravno zaradi tega prevoda slovenska javnost blog še vedno razume kot nekaj neresnega in intimnega. Blog pomeni nekakšen prostor samoanalize in zapisovanja osebnih dnevnih dogodkov.

Bloganje je tako izenačeno s pisanjem osebnega dnevnika. Le da ga namesto pod posteljo shranjujemo na splet.

“Blog je kot kladivo”

Ne vem, kdo je to izrekel, a se mi je zdelo kul. S kladivom lahko nepremišljeno mahamo in razbijamo glave ali pa ga umirjeno usmerimo, zabijemo žebelj in postavimo hišo. Podobno lahko tudi blog uporabljamo kot osebni dnevnik. Osebni spletni dnevnik je lahko odličen in priljubljen, a je vendarle le ena od številnih možnosti, ki jih orodje ponuja.

Razvrščanje blogerjev med dobre in slabe je neumnost

Že parkrat sem naletel na blogerske vojne na temo, kateri je dober blog in kaj ni. Rezultat je bil, da sem iz RSS bralnika odstranil vse vpletene bloge …

Lepota blogosfere ravno v tem, da si sam svoj urednik. Kako bi mi lahko katerikoli klasičen medij izbral agendo? Res da me malce skrbi razplet vojne v Iraku, Obamova kampanja in spodnje perilo Britney Spears, a že naslednji trenutek se zanimam za kognitivne dimenzije, čez nekaj ur za vzgojo pasjega mladiča in razmnoževanje rib Barbus Tetrazone
:)

Skozi leta sem blogerje iz bralnika odstranil, ker so bili dolgočasni, so spreminjali temo, blogali premalo ali preveč. Dodajal sem bloge, pri katerih mi je bilo v trenutku jasno, da ne bodo zapravljali mojega časa. K vragu s transparentnostjo … Nekatere stvari pač zanimajo le prijatelje ob kavici ali pivu, najbolj intimne pa sodijo pod posteljo.