Morda res malce nenavadna beseda, a si jo le zapomnite. Označuje zelo vroč trend, ki je v zadnjem letu rodil vrsto priljubljenih spletnih servisov, kjer vsebine kreirajo in razvrščajo izključno uporabniki.
Pojem folksonomija izhaja iz besede taksonomija. To vedo uporabljajo knjižničarji za klasifikacijo knjig, biologi za razvrščanje organizmov, spletni načrtovalci pa za strukturiranje spletnih vsebin. Pri folksonomiji (taksonomija + folk) pa je zadeva drugačna - Struktura nastane kar sama, iz množice mnenj uporabnikov in na podlagi oznak, za katere se odločijo uporabniki sami.
Pa poglejmo, kaj nastane, ko moč urejanja predamo množicam …
Nastane blogosfera
Z blogom strokovnjak na spletu pokaže svoje znanje, najstnica rešuje ljubezenske težave, neki vrtnar pa na primer vsak dan pridno dokumentira rast svojega bonsaja.
In prvi znanilci folksonomije so bili ravno blogi. Večina novejših sistemov za objavljanje (npr Wordpress, Blogger) namreč omogoča, da uporabnik vsak svoj prispevek opremi s poljubnimi ključnimi besedami. Blogarji radi svetu kažejo svoje mnenje, hkrati pa radi redno spremljajo vsebine ostalih uporabnikov. Ključne besede, pripete k člankom, so se, ko so bile združene, izkazale kot odlične za iskanje vsebin na določeno temo. V sistemu multibloga klikneš ključno besedo in po kriteriju popularnosti se prikažejo vsi zapisi, ki so jih uporabniki označili s to ključno besedo.
Nastane Wikipedija
Naslednji odličen spletni primer, ko množica ustvarja kompleksne strukture, je brezplačna enciklopedija Wikipedia. V nekaj letih, odkar obstaja, je ta enciklopedija po obsegu in kakovosti presegla ugledno enciklopedijo Britannico. Posledica njene popolne demokratičnosti urejanja je več kot milijon, večinoma zelo kakovostnih člankov.
Kakovost informacij zagotavlja stalna argumentirana debata med množico urednikov. Wikipedija takorekoč nastaja in se izboljšuje vsak trenutek, ko jo berete! Najpopularnejša, angleška različica bralcem ponuja že več kot 1.000.000 kakovostnih člankov.
In kaj če koncepta združimo …
V sistemu Wiki, je v ospredju znanje, ne posamezniki, pri blogih pa gre za osebni medij, kjer posameznik po svoji volji svoje misli pokaže javnosti. Po mnogih socio in psiho spletnih analizah, ob upoštevanju eksibicionizma blogerjev in demokratičnosti sistema Wiki, pa se je nekomu enkrat posvetilo: Naredimo sistem, kjer bo posameznik lahko vplival na nekaj pomembnejšega, kot na lasten blog, a se hkrati pokazal še večji spletni javnosti, kot doslej.
In v živahni spletni skupnosti je nastala vrsta takšnih in drugačnih spletnih aplikacij, ki delujejo na podlagi nehierarhično organizirane skupnosti. Uporabniki urejajo svoje vsebine, spremljajo vsebine ostalih uporabnikov, hkrati pa gradijo povezano ogromno bazo spletno skupnost.
V nadaljevanju opisujemo nekaj tovrstnih primerov.
• Na svetu naj bi bilo že prek 100.000.000 (milijonov!) blogov.
• 30% ameriških spletnih uporabnikov bere bloge.
• 61% blogom zaupa vsaj toliko kot časopisnim člankom.
In v tej pospešeno vznikajoči sferi je nastal Technokrati, poseben spletni iskalnik, specializiran za iskanje po blogih in realnočasno spremljanje utripa blogosfere. S spremljanjem števila povezav na prispevke določa pomembnost, hkrati pa vsak trenutek prejema informacije o posodobitvi vsebin posameznih blogov.
Technorati.com – O čem se bloga zadnjo uro?
Sistem, ki spremlja že 31 milijonov spletnih strani, vsako uro zazna 30.000 posodobitev, nato pa v živo poroča, kateri blogarji vodijo debato, katere ideje dobivajo na pomenu in s kakšnim pospeškom se odvijajo debate o posameznih temah. Obiskovalec tu izve tudi za najbolj priljubljene filme, knjige ipd.
Ta brezplačni fotoalbum uporabnikom omogoča objavo fotografij, njihovo označevanje in seveda komentiranje. Upravljavec albuma vsaki svoji fotografiji poljubno določi eno ali več ključnih besed (tagov), iskalcem fotografij pa se pri iskanju na poljubno besedo izpišejo vse fotografije, ki jih je kdorkoli s to besedo označil. Če želijo, lahko Flickrovi uporabniki fotografije tudi grupirajo v sete in skupine.
Za hiter dostop do najbolj priljubljenih motivov so na voljo različne statistike, Flickr pa je bil tudi med prvimi, ki je uporabil t.i. oblak oznak (tag cloud). Gre za grafično ponazoritev priljubljenosti oznak. Velikost označevalne besede je odvisna od njene relativne priljubljenosti.
Flickrov oblak oznak (tag cloud) prikazuje priljubljene teme fotografij: družina, prijatelji, zabava, počitnice … London?
Za preskus delovanja sem v Flickr vnesel ime prelepe destinacije, kjer sem preživel svoj zadnji dopust. In osupel sem ugotovil, da so slike na Flickru izjemno podobne mojim. Zato sem se odločil: Ob svojem prihodnjem potovanju bom ob pogledu na najlepše stavbe in razglede preprosto užival ter ne bom mrzlično iskal primernega kadra in postavitve. Mnogi so to storili pred mano in jim je to uspelo precej bolje.
Flickr.com “Lepih stavb in razgledov ne bom več fotografiral!”
Servis 43 stvari je rosno mlad. Nastal je januarja 2005, a že žanje uspehe in je sila nalezljiv. Blizu 300.000 uporabnikov tu ureja svoj seznam željenih in opravljenih ciljev, nato pa sistem njihove upe za prihodnost združi.
Vsakdo lahko vnese do 43 ciljev, nato pa v sistemu poišče sorodne duše, ljudi, ki so si zadali enak ali podoben cilj. Lahko jih vpraša za mnenje ali z njimi celo sodeluje na poti do skupnega cilja. Sistem uporabnika tudi opominja o neopravljenih ciljih.
Vas zanima, kateri cilj je najbolj priljubljen? No, daleč najbolj pogosta želja je shujšati, zato je tudi število nasvetov in debat o tem daleč največ. Je pa res, da spletni servis 43 stvari večinoma uporabljajo prebivalci ZDA, verjetno predvsem tisti, ki več ur dnevno sedijo pred osebnim računalnikom.
43things.com - 10 najbolj priljubljenih ciljev
Na enak način kot 43 stvari delujeta tudi servisa 43 ljudi in 43 krajev. Tu uporabniki živahno sodelujejo in drug drugemu svetujejo, koga je vredno spoznati oz. katere destinacije se splača obiskati. 43places.com je tako postal izjemno svetovalno orodje za vse, ki radi potujejo. Osebe, ki so neko destinacijo že obiskale, jo komentirajo in pripnejo zaznamek “worth going”.
43places.com - 168 ljudi si želi obiskati Slovenijo.
In zakaj ravno 43 stvari, ljudi in krajev? Avtorji sistema pravijo, da se imena ne drži globlji pomen: “Če kdo vpraša, kaj počneš, je zelo zanimivo, če mu odvrneš: Ravnokar počnem 43 stvari!”.
Na prvi pogled običajna e-revija, po vsebini nič nenavadnega, po procesu urednikovanja pa nekaj povsem novega. Novice in spletna mesta, ki so vredna ogleda, v ta servis namreč dodajajo kar bralci. Pomembnosti novic namreč ne določi urednik, kot je v navadi pri ostalih klasičnih in spletnih medijih, pač pa je posamezna novica na prvem mestu le, če jo za pomembno označi dovolj bralcev. Že več kot 100.000 uporabnikov med svojim surfanjem točkuje, kar se jim zdi pomembno, in na ta način odkopljejo mnoge sicer prezrte zgodbe.
Pogosto pride tudi do t.i. Digg efekta: Ko neka novica doseže visoko popularnost ter se na digg.com uvrsti na prvo stran – se strežnik spletnega mesta, kjer se novica nahaja, pod navalom obiskovalcev z digg.com preprosto zruši.
Podobno servisu Digg, se tudi uporabniki tega sistema ukvarjajo z ugotavljanjem označevanjem vsega, kaj jim je na spletu ljubo. Prav vsaka stvar na deliciousu je nekomu najljubša. Uporabniki med uporabo spleta shranjujejo povezave do blogov, člankov, spletnih mest - priljubljenost posamezne povezave pa praviloma pomeni večjo zanimivost in visoko novičarsko vrednost. Tudi ta servis je izvrsten pokazatelj “Zeitgeista”, duha časa in sveta v katerem živimo.
Zanimanje velikih
Da je folksonomija izjemno priljubljena reč in da se obeta še precej tovrstnih servisov, dokazuje zanimanje “velikih”. Pri 43 things je finančno vpleten Amazon.com. Flickr je po dolgotrajnih govoricah, da se zanj zanima Google, lani kupil Yahoo. Tudi Del.icio.us je kupil Yahoo.
Po teh multimilijonskih poslih je neverjetno poraslo zanimanje za servise 2.0 tudi med vlagatelji t.i. tveganega kapitala. Le-ti že nekaj časa začudeno opazujejo borzne vzpone Googla, Amazona in ostalih e-velikih, in so pripravljeni vložiti milijone dolarjev v razvoj servisa v stilu spleta 2.0.
Nepomembni triki ali novi spletni boom!?
Splet vsekakor živi in raste. Danes je povsem drugačen, kot je bil pred letom dni. Novodobni servisi se kar šibijo od silne priljubljenosti in milijonov dnevnih obiskovalcev: Do znanja z Wikipedijo, do objav in mnenj z blogom, oglaševanje na ključne besede, pripomočki iz googlovih laboratorijev (labs.google.com) … Zdaj pa še orodja za folksonomično označevanje!
So vse to zgolj nepomembni triki na starih tehnologijah ali pa nas je doletel naslednji spletni boom?! Le dobro razmislite in če imate v rokavu zanimivo spletno skupnostno idejo, kar na dan z njo! Morda jo kupi Google.
