Kolikokrat ste že videli oglas za izdelek, za katerega veste, da je proizveden na okolju škodljiv način? Se izdelek kdaj kupili? Kaj vam pomeni več: skrb za okolje in sočloveka ali nizka cena? Zakaj sta tehnološki razvoj in tržno komuniciranje podvržena megakorporacijam? Zakaj ne moremo kupiti »brezmadežnega« avtomobila, ki ga poganja vodik in so ga razvili že pred 10 leti? Če je potrošnik vladar sveta, potem je rešitev na dlani …

Miselni okvir: na svetu je veliko lobijev, ki letno namenjajo milijonske proračune za oglaševanje in tržno komuniciranje z namenom, ustvarjanja dodane vrednosti svojih izdelkov in posredno povečanja prodaje. Pravzaprav so to največji oglaševalci na svetu, hkrati pa tisti, ki najbolj onesnažujejo naravo, zemljo in zrak. Industrija avtomobilov, kemična in farmacevtska industrija, kozmetična industrija idr. porabijo milijone, da bi pogled racionalnega in ekološko osveščenega posameznika usmerili na iracionalno, čustveno in vredno(s)tno. Paradoks je v tem, da se kljub njihovi onesnaževalni naravnanosti obnašajo zelo okoljevarstveno, še več: v svojih oglasih nas prepričujejo, kako je njihov izdelek prijazen naravi in okolju, ne razložijo pa, kako onesnažijo naravo, škodijo družbi in izkoriščajo delovno silo, ko izdelek proizvajajo!

Ideja: Mogočnemu oglaševanju industrijskih in drugih »onesnaževalskih« panog ponuditi konkurenco – ekooglaševanje! Zbrati bi bilo treba podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, bio izdelki, predelavo bioloških odpadkov, naravno proizvodnjo materialov idr. To so podjetja, ki brez subvencij matičnih držav za naravno oz. okolju prijazno proizvodnjo ne bi preživela in težko konkurirajo masovni produkciji multinacionalk. Takšna podjetja največkrat nimajo dovolj sredstev za samostojno tržno komuniciranje in velike oglaševalske akcije ter tako tudi nimajo večjega vpliva na sodobnega potrošnika. Zato bi bila zanimiva akcija, ki bi namesto posameznih tržnih znamk in podjetij predstavljala celotno panogo (npr. naravno pridelano hrano iz slovenskih kmetij ali verigo evropskih podjetij, ki iz organskih odpadkov pridelujejo gorivo). Manjša podjetja, iste eko panoge, bi tako skupaj oblikovala večje in močnejše oglaševalske kampanje, ki bi dodale vrednost sami eko panogi, vsem podjetjem, ki to panogo zajemajo in posredno tudi izdelkom ali storitvam, ki jih panoga ponuja. Združevanje več podjetij pod enotno kampanjo bi ustvarilo trend EKO marketinga! Družbeno kritični oglasi ne bi predstavljali neposredno EKO podjetij, temveč bi prikazali ˝drugo plat˝ najbolj oglaševanih izdelkov, ki jih vsak dan vidimo v oglasih, na realen in okolju škodljiv način. Brez resničnih tržnih znamk. Predstavljeni ne bi bili neposredno znani izdelki, temveč njihovi substituti brez znamk, le kot opozorilo vsem uporabnikom. Ekooglaševanje kot praoglaševanje! S tem bi lahko mali izkoristili množičnost in masovno naravnanost velikih tržnih znamk in s tem pridobili vedno večjo ciljno skupino ekološko osveščenih posameznikov.

Cilj: Z oglasi bi ciljne javnosti opozorili, da resnica ni tista iz humornih in »fancy« oglasov svetovnih korporacij, temveč je resnica v ekooglasih, ki želijo ljudi opozoriti na nevarnosti in spremeniti njihove ustaljene potrošniške navade. Namen je vzbuditi družbeno skrb in ljudem odpreti oči!

Eko panoga: Kdo je ekopanoga? To so napredna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo hrane in bioloških odpadkov, podjetja, ki izdelujejo okolju prijazne aparate in izdelke, podjetja, ki proizvajajo biomase, podjetja, ki pridelujejo bio hrano, skratka vsi, ki pri produkciji svojih izdelkov ne onesnažujejo okolja oz. ohranjajo naravno dediščino. Z akcijami oz. kampanjami, bi skušali spremeniti trend nakupnih navad in percepcije sodobnega potrošnika. V več letnem obdobju bi prikazovali oglase, ki bi obveščali o škodljivosti številnih izdelkov, hkrati pa predstavljali zdravo, biološko osnovano alternativo lastnih bio izdelkov. Z vzbuditvijo zanimanja za eko panogo, bi postopno povečevali javno zaznavo eko podjetij in gradili pozitivno podobo eko panoge. Cilja eko podjetij bi bila povečanje prodaje biološko proizvedenih izdelkov in poudarjanje ekološke korporativne podobe. Naš cilj pa bi bil spremeniti potrošniško družbo in oblikovati in mobilizirati ekološko zavedno javnost!

Tako bi morda tudi ekološki, »brezmadežni« avtomobil čez desetletje priromal v vaško avtohišo …

Dovolj noro, a?