Odštevamo dneve, ko bomo postali eno z ˝veliko Evropo˝ in postali bolj evropski kot kdaj koli prej. Hkrati pa se prav v tem času ponovno srečujemo z vprašanji identitete naroda in države, njegove prihodnosti in prepoznavnosti znotraj nove politične in gospodarske tvorbe. Menjava državnih simbolov, iskanje celostne oglaševalske kampanje in predstavitev turističnih zmogljivosti so odraz krize identitete Slovencev na pragu Evrope. Kaj je slovensko, kdo smo Slovenci, kakšna bo naša prihodnost v EU, kakšna bo vizija razvoja?

Ob predlogih oglaševalskih kampanj Don't go to Slovenia in Slovenia invigorates se sprašujem, kakšna je pravzaprav tržna znamka Slovenije. Kaj vemo o njej Slovenci in kaj tuji obiskovalci, turisti? Kdo naj oblikuje kampanjo domači ali tuji strokovnjaki in koliko je pomembno roditi se ter živeti v tem okolju?

Tržna znamka: Slovenija
Tržna znamka države je kombinacija zgodovine, znanih predmetov, umetniških del, posebnih krajev, pokrajin, ljudi ... Tržne znamke drugih držav (Francija, Italija, Španija) se niso razvile čez noč, temveč skozi desetletja in več. ˝Tradicija˝ je pri tržnih znamkah držav izjemnega pomena!

Menim, da Slovenija, prej kot oglaševalske kampanje, potrebuje enotno strategijo, zgodbo, motive, identifikacijske elemente in strokovni konsenz o teh vsebinah, šele potem bo čas za oglaševalske kampanje. Kje naj najdemo vse to?

Vse velike tržne znamke so te elemente iskale v zgodovini, pozneje pa so jih aplicirale na prihodnost. Namesto, da se Slovenci izogibamo zgodbam iz preteklosti in zgodovinskim dejstvom (Karantanija, Jugoslavija), bi lahko na osnovi teh zgradili močne temelje novim zgodbam. Te zgodbe so del naše preteklosti, naj nam bo v ponos ali ne. Slovenci na njih gledamo negativno, ne vidimo pa, da imajo zgodbe veliko mitologije, tragike, komike, dramatičnosti, ponosa, skratka vsega, kar ˝hollywoodski˝ svet enostavno konzumira. Turisti smo pravzaprav gledalci kina in TV, ki želimo svet ˝v resnici˝ doživeti, zadovoljni pa smo takrat, ko naša izkušnja ustreza vsem kriterijem filma. Turisti hočemo postati glavni igralci v zgodbi svojega priljubljenega filma!




Mitologija in zgodba
Da ne bo pomote, mitologija niso samo božanstva in z njimi povezane tematike: mitologija so zgodbe iz preteklosti, ljudske legende, zgodovinska dejstva!

Problem slovenske prepoznavnosti je v ne samozavesti Slovencev! Ljudje, državljani in njihovo doživljanje so najboljši predstavniki države in naredijo več kot vsaka kampanja! Delujejo dolgoročno! Ko govorim o zgodbah in mitih se spomnim na številne zgodbe zgodovinskega in etnološkega izročila: Slovenci imamo Martina Krpana (čudovit simbol Slovenstva), zgodbo o Petru Klepcu, Puntarske vojne in Matijo Gubca, Kralja Matjaža oz. Matijo Korvina, Rudolfa Maistra, vrsto življenjskih in drugih zgodb, ki jih ne opazimo in ne spoštujemo. Imamo tragiko noči dolgih nožev, motiviko zgodb Samorastnikov, povesti Miška Kranjca, Cankarjeve klance pa še in še.

Torej, problem ni v pomanjkanju motivike in zgodb, temveč v tem, da Slovenci nismo ponosni na te zgodbe in jih svetu ne znamo predstaviti kot NAŠE, SLOVENSKE, POSEBNE!

Tržna znamka z občutkom
Ko je moj znanec iz Francije prvič bral Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem, mi je rekel: ˝Ta knjiga je ena izmed najboljših knjig, kar sem jih prebral v življenju. Tako posebna, izvrstnega stila, čudovitih junakov in polna plemenitosti. Genialno. Komaj čakam, da vidim to skrivnostno deželo.˝

Slovenija je tipično slovenska, zato jo tako predstavimo tudi svetu. Takšno kakršna je z vsem svojim izročilom, posebnostmi in vsakdanjostmi. Kar je za nas običajno in vsakdanje, bo za marsikoga čudovito in izjemno.

Ljudje (turisti) želijo mitologijo, skrivnosti, avanturo, posebnosti, drugačnost, kulturo in zabavo, želijo OBČUTEK! Pomislite na Pariz, New York, Prago, Finsko, Kubo ... vsak spomin o mestu ali državi ima prav poseben ˝okus˝, četudi tam še nikoli niste bili. Tukaj se začne romantika, tukaj je pomen tržne znamke.