V hotelu Bernardin v Portorožu je od srede 9. do petka 11. marca potekal 14. slovenski oglaševalski festival. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kdo je bil sit in kdo lačen?

Osrednja misel festivala je bila »oglaševanje in odgovornost«, s katero so po besedah predsednice festivala Marjane Lavrič Šulman želeli odpreti nov prostor za razpravo o tem kjer so dovolj, kjer premalo in kjer sploh niso odgovorni, hkrati pa poiskati rešitve za dvig odgovornosti na nov nivo. Odgovornost je bila tudi osnovno vodilo večine predavanj pod vodstvom domačih in tujih strokovnjakov (Paul Feldwick - DDB London, Wally Olins - Saffron Brand Consultants, Zoran Trojar - Agencija 41 …).

Poleg strokovnih predstavitev podjetij so bile tukaj še delavnice in okrogle mize. O frustracijah scenaristov v oglaševanju je govoril Uroš Goričan. Izpostavil je problem, ko se ideja scenarista, ki se sprva zdi briljantna, na koncu, ko je spot narejen, spremeni v nekaj o čemer si scenarist ni upal niti sanjati. Seveda v slabem smislu. Kdo je za to kriv? Naročnik? Kreativni direktor? Režiser? Producent? To je krog preko katerega se mora prebiti ideja scenarista in da ostane v prvotni obliki je malo možnosti.
Žare Kerin iz Future DDB je vodil delavnico na temo življenjske dobe logotipa, Zoran Savin (Sonce.net) o drugačni kreativi za nove medije …

Debata na okroglih mizah je bila ponekod bolj, drugje spet manj razvita. Gotovo je najbolj burna bila zadnja, pod vodstvom Francija Zavrla iz Pristopa, z naslovom »Kako ohraniti sapo?«. S ponujenimi 1000 evri za najbolj provokativno tezo ali vprašanje iz občinstva so dobro spodbudili naročnike na eni strani in »agencije« na drugi, da so se odprli in si glasno povedali kaj jih moti drug pri drugemu. Kljub nekaterim ostrim izjavam je 1000 evrov ostalo na Zavrlovi mizi – nobena ideja občinstva ni bila dovolj dobra. To je bil Zavrlov sarkastičen odgovor tistim, ki so tekom festivala govorili, da ni dovolj dobrih del katerim bi brez pomislekov podelili velike nagrade

Vseeno pa so na koncu nagrade bile podeljene, in izpostavile so tiste, ki pa so delali dobro.
Velike nagrade so prejele: Futura DDB za najboljše tiskane oglase (Nesrečni oče, Nesrečni mož, Nesrečni dan – naročnik Pivnica Kratochwill) in za najboljši radijski oglas (Gril Monroe – naročnik Grill Monroe), Agencija 41 za najboljši TV oglas (UMTS: Se vidimo – naročnik Mobitel), agencija Mediamix za domiselno akcijo v kategoriji drugih oglasnih sredstev (Festival evropskih jezikov – naročnik Andragoški zavod Lj), Mayer McCann za najboljše spletno oglaševanje (Selimo se – naročnik Hypo Alpe Adria) in agencija Studio Marketing J. Walter Thompson Ljubljana za najboljšo celostno oglaševalsko akcijo (Vojska kot poklic – naročnik MORS).

Na razpisu za mlade kreativce sta zmagala Tamara Langus in Gregor Žakelj s tiskanim oglasom na temo »uvajanje elektrarn na veter« in zato potujeta na mednarodni oglaševalski festival v Cannes.

Naziv Oglaševalska osebnost leta je pripadel Lučki Peljhan za izjemne dosežke na področju oglaševanja v preteklem letu in za večleten doprinos k stroki.

Agencija leta je ponovno Futura DDB (zbrala je 80 točk), pred drugo uvrščenim Pristopom (54 točk).

Oglaševalec leta je bil znan že ob začetku festivala – to je podjetje Proconi d. o. o. iz Murske Sobote.

Ker pa so za SOF značilne tudi odbite zabave so bile tukaj: Back to the 50´s v stilu časa Elvisa Presleyja, Vrhunci v indijskem stilu in World Wide West v znamenju cocktailov po svečani podelitvi nagrad.

Nekateri so govorili, da je letošnji SOF bil slabši kot lanski, ki je bil rekorden v vseh pogledih, spet drugi so ga zelo pohvalili, nekateri so z mislimi že pri 15.
Vsekakor festivalu lahko zaploskamo, no, morda bi vseeno lahko poletel kak paradižnik.

Tine Lugarič